Psalms 41

41. Poglavje

1{Načelniku godbe. Psalm Davidov.} Blagor mu, kdor se sočutno ozira na siromaka: ob dnevu nesreče ga otme Gospod. 2Gospod ga bo zaslanjal in ga ohranil življenju, da ga bodo blagrovali na zemlji; in ne izdajaj ga želji sovražnikov njegovih. 3Gospod ga bo podpiral na postelji slabosti; vse ležišče mu v bolezni njegovi premeniš. 4Jaz sem rekel: Gospod, usmili se me, ozdravi dušo mojo, ker tebi sem grešil. 5Sovražniki moji pa govore hudo o meni: Kdaj bo umrl in izgine ime njegovo? 6In če me kdo pride obiskat, govori laž; srce njegovo si zbira krivico, in gre ven in jo raznaša. 7Skupaj šepetajo zoper mene vsi sovražilci moji, zoper mene izmišljajo, kar bi mi bilo v zlo, govoreč: 8Stvar silno huda se ga je prijela, in ker je obležal, ne vstane več. 9Celo prijatelj moj, ki sem mu zaupal, ki je jedel moj kruh, je vzdignil peto proti meni. 10Ti pa, Gospod, usmili se me in me vzdigni, da jim povrnem. 11V tem spoznam, da se me veseliš, ko ne bo sovražnik moj ukal nad menoj. 12Mene pa vzdržuješ v brezmadežnosti moji in me staviš pred obličje svoje za večno. — 13Slava Gospodu, Bogu Izraelovemu, od vekomaj do vekomaj. Amen in Amen! Knjiga druga.
Copyright information for SloChraska